Štanjel

(povzeto po http://www.slovenia-tourism.si/)

je eno najbolj slikovitih in najstarejših naselij na Krasu. Že v prazgodovini je na griču nastalo gradišče, na katerem so se utrdili Rimljani, v srednjem veku pa se je na prisojnih terasah razširilo naselje, ki so ga pozneje zaradi turških vpadov obdali z obrambnim obzidjem.
 Dominantni del naselja predstavljata grad in cerkev sv. Danijela, ki dajeta Štanjelu svojevrstno podobo. Grad je bil najprej v lasti goriških grofov, pozneje Habsburžanov, Cobenzlov in številnih drugih družin. Na sprehodu po ozkih štanjelskih ulicah lahko opazujete kamnite hiše, portale in druge kamnoseške detajle.
Cerkev sv. Danijela je nastala v drugi polovici 15. stoletja. Poznogotski cerkvi je bil leta 1609 dozidan zvonik »limonaste« oblike. Župnijska cerkev ima danes dve podružnici: cerkev sv. Gregorja in cerkev sv. Jožefa. Tukaj je bil krščen dr. Anton Mahnič, ki se je rodil v sosednji vasi Kobdilj. Zelo zanimiva je reliefna upodobitev gradu iz 17. stoletja na glavnem oltarju v cerkvi.
 
 Najstarejši del gradu sega v srednji vek. Podoba prenovljenega dela gradu, kjer je od leta 1988 urejena stalna razstava del znanega grafika in slikarja Lojzeta Spacala,  sega v 17. stoletje. Grofi Cobenzl so grad preuredili v renesančno in baročno rezidenco. Danes lahko v gradu doživite neponovljivo barvitost in podobo Krasa skozi oči svetovno znanega grafika Lojzeta Spacala. V grajskih sobanah je urejena tudi poročna dvorana. 
 Ulice se iztekajo v manjše trge, nekdaj priljubljena zbirališča starih in mladih. Da je bil na Krasu vedno problem z vodo, dokazuje tudi Štanjel, kjer na trgih izstopajo kamniti vodnjaki. Zelo zanimiva je tudi Romanska ali Kraška hiša, ki v svoji notranjosti skriva pripoved o tem, kako je družina včasih živela (etnološka zbirka).
 V prenovljenem delu gradu doživimo Kras nekoliko drugače. V grajskih sobanah, kjer lahko ob sobotah srečate mladoporočence, je urejena galerija priznanega slikarja in grafika Lojzeta Spacala.
 Na sprehodu po ozkih štanjelskih ulicah ste povabljeni v galerijo in prodajalno s spominki v Kobdiljskem stolpu (Stolpu na vratih). Zanimiv prehod iz kamnitega dela naselja v zeleno okolico predstavlja Ferrarijev vrt, edinstveno delo znanega arhitekta Maksa Fabianija. Iz Ferrarijevega vrta lahko nadaljujete pot po sprehajalni poti od Štanjela do Kobdilja, poimenovani po Maksu Fabianiju in odkrivate lepote, ki jih skriva zelena okolica.
 
Kobdiljski stolp ali Stolp na vratih je leta 1928 postal del Ferrarijeve vile. Dr. Enrico Ferrari je bil znan tržaški zdravnik. V prvem nadstropju je bila jedilnica, na strehi pa je bila terasa, z razgledom na okoliško pokrajino. Leta 1944 je bil stolp napol porušen, kasneje so ga obnovili. Danes je v stolpu galerija z občasnimi razstavami in trgovinica s spominki v pritličju. (prospekt Fabianijeva pot od Štanjela do Kobdilja)
 
 

Nadmorska višina : 363 m
Točka odličnosti :  - Grad Štanjel
 - Galerija Lojzeta Spacala (v Gradu)
 - poznogotska cerkev sv. Danijela z značilnim limonastim zvonikom iz leta 1609
 - Stolp na vratih z galerijo (drugi vhodni stolp v Stanjel)
 - Ferrarijev vrt  - park, ki ga je uredil arhitekt Maks Fabiani 
Znameniti meščani :

Maks Fabiani ( Kobdilj 1865- Gorica 1965), slovenski arhitekt in urbanist, je bil rojen v narodnostno mešani družini Serzentovih v Kobdilju, kjer še vedno stoji njihova velika domačija z večstoletno murvo.Po žilah se mu je pretakala slovenska, nemška in italijanska kri, kar se je kasneje odražalo v njegovem življenju.Študiral je na Dunaju, kjer je dosegel tudi doktorat in profesuro na tehniški visoki šoli, bil je tudi svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinada.Leta 1919 se po razpadu monarhije profesuri odpove in se preseli v Gorico.Od tu vodi urbanistično moderno zasnivano obnovo med vojno porušenega Posočja in Krasa.Leta 1935 postane podesta ( župan ) Štanjela in veliko stori za njegovo obnovo in razvoj.Tudi danes se še vedno čuti vpliv njegovih posegov.Županuje do leta 1945.Po vojni se preseli v Gorico, kjer leta 1962 umre.Pokopan je v družinski grobnici Fabianijevih na pokopališču Sv. Gregorja med Štanjelom in Kobdiljem.Poleg Jožeta Plečnika je bil najpomembnejši arhitekt svoje dobe na naših tleh, njegova dela najdemo v Ljubljani, v Trstu, na Dunaju in še marsikje.