|
|
 |
Raziskovalni projekti
|
SustEner - Poučevanje o energiji za zeleni svet (2011-1-CZ1-LEO05-07487) |
|
|
je Leonardo da Vinci projekt prenosa tehnologij, ki se izvaja v okviru EU programa vseživljenjskega učenja. Projekt teče od 1.12.2011 do 31.11.2013. Projektni partnerji so Vysoké učení technické v Brně, Republika Češka; Technische Universiteit Delft, Nizozemska; Ruhr-Universitaet Bochum, Nemčija; Institut National Polytechnique de Lorraine, Francija; Budapest Muszaki es Gazdasagtudomanyi Egyetem, Madžarska; Technische Universitaet Wien, Avstrija; Univerza v Mariboru, Slovenija; EGÚ Brno, a. s., Republika Češka; Střední průmyslová škola elektrotechnická, Brno, Republika Češka.

|
|
Preberite več...
|
|
|
E-PRAGMATIC |
|
|
E-PRAGMATIC E-Learning and Practical Training of
Mechatronics and Alternative Technologies in Industrial Community,
(510586-LLP-1-2010-1-SI-LEONARDO-LNW). EU Lifelong Learning Programme, LEONARDO
DA VINCI, Multilateral Thematic Networks. Spletna stran projekta: http://www.e-pragmatic.eu/
E-PRAGMATIC
mrežo sestavlja trinajst partnerjev in trije pridruženi partnerji iz sedmih
evropskih držav. V mreži so zastopane tako izobraževalne ustanove, zbornice,
podjetja in večja združenja podjetij. Glavni cilj mreže je posodobitev oziroma
uvedba strokovnega izobraževanja zaposlenih odraslih na področju mehatronike in
sorodnih tehničnih ved tako, da se bodo posodobile vsebine in metode internega
izobraževanja industrijskih partnerjev. Najnovejše znanje in učne metode bodo
na ta način prenešene neposredno iz izobraževalnih ustanov v industrijsko
okolje. Del mreže bo tudi E-PRAGMATIC skupnost strokovnjakov namenjena
izmenjavi znanja in informacij med vsemi člani mreže in tudi zunanjimi
strokovnjaki.   |
|
Preberite več...
|
|
|
IRMA Inter-countries Research for Manufacturing Advancement |
|
|
Projekt IRMA zajema raziskovalne analize v 27 EU članicah z namenom promocije odličnosti, učinkovitosti in kvalitetnega izobraževanja na visokošolskih ustanovah. Raziskava se osredotoča na polje Proizvodnega inženirstva. To polje je bilo izbrano, ker je tista veja v inženirstvu, ki ima visoko stopnjo inovacij, hkrati pa se hitro spreminjajo zahteve glede študentov, ki morajo biti prilagojeni tržnim razmeram in konkurenčni na trgu delovne sile.
Več o projektuna njihovem spletnem naslovu http://www.irmaproject.eu/ |
|
|
Električna vozila iz Inštituta za robotiko |
|
|
Prispevek Inštituta
za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, infomatiko in računalništvo za zmanjšanje
emisije CO2 prevoznih sredstev
Na Inštitutu za robotiko na
Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v
Mariboru se poleg pedagoške ukvarjamo tudi z raziskovalno dejavnostjo s
področja robotike, industrijske elektronike in reguliranih elektromotornih
pogonov. Strokovnjaki, ki so prišli iz našega laboratorija, danes delujejo na
področju razvoja elektromotornih pogonov in vozil v slovenskem in tudi
svetovnem prostoru.http://www.ro.feri.uni-mb.si/~marijan/Poln%20okolju%20prijazne%20energije.pdf |
|
Preberite več...
|
|
|
MerLab projekt (leonardo da vinci) |
|
|
  
Projekt MeRLab - Innovative Remote Laboratory in the E-training of Mechatronics vv skladu s tretjo prioriteto programa Leonardo da Vinci – Prenos inovacij zagotavlja vpeljavo dobre prakse iz tujine na področje poklicnega usposabljanja mehatronike v Sloveniji, njeno podporo z najsodobnejšimi informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami ter uveljavljenimi metodično-didaktičnimi pristopi. |
|
Preberite več...
|
|
|
Planarni paralelni manipulator |
|
|
V današnjem času si je težko predstavljati industrijo brez uporabe robotiziranih sistemov. Robotizirani sistemi v splošnem pri delovnih opravilih nadomeščajo človeka. Pogosto se pojavlja vprašanje upravičenosti uporabe robotiziranega sistema.? V maloserijski proizvodnji, kjer je potrebno hitro prilagajanje iz ene na drugo vrsto izdelka, je smiselna uporaba robotiziranega sistema. |
|
Preberite več...
|
|
|
Matrični opis logičnih diskretnih dogodkovnih sistemov |
|
|
|
Na področju logičnega vodenja proizvodnih sistemov razvijamo na
Inštitutu za Robotiko nove metode za formalnejše modeliranje, analizo
in snovanje logičnih krmilnih algoritmov. Metode temeljijo na matričnem
opisu Petrijevih mrež, ki smo ga dopolnili in razvili v nov koncept
modeliranja - matrični opis diskretnih dogodkovnih sistemov. Koncept je
podoben opisu zveznih in časovno-diskretnih sistemov v prostoru stanj,
kar približa obravnavo diskretnih dogodkovnih sistemov h klasični
teoriji vodenja sistemov, hkrati pa omogoča formalizacijo empiričnih
inženirskimi rešitev ter enostavno implementacijo krmilnih algoritmov
na običajnih platformah (PLC, PC, DSP, FPGA, ...) |
|
Preberite več...
|
|
|
dSpace DS1102 |
|
|
dSpace
DS1102 sistem omogoča povezavo z okoljem Matlab/Simulink, omogoča hitro
realizacijo aplikacij, je zelo enostaven za uporabo, vsebuje učinkovita
razvojna okolje, omogoča hitro implementacijo Simulink modela, omogoča
spremembo parametrov on-line. Kartica DS1102vsebuje procesor TMS320C31,
analogne vhode�in izhode, časovnike, PWM, vmesnik za ID... |
|
Preberite več...
|
|
|
DSP-2 kartica |
|
|
 DSP-2
kartica je bila razvita na Inštitutu za robotiko, na Fakulteti za
elektrotehniko računalništvo in informatiko v Mariboru. Temelji na
signalnem procesorju TMS320C32 in Xilix-ovem XCS40-PQ240 FPGA družine
Spartan. Primarno se uporablja za regulacijo navora, hitrosti in
položaja asinhronskih motorjev, lahko pa se uporablja tudi v splošne
namene.�
|
|
Preberite več...
|
|
|
Dinamična emulacija mehanskih bremen |
|
|
Dinamična� emulacija mehanskih bremen je nova metoda načrtovanja izdelkov, ki se
uporablja za skrajšanje časa, ki preteče med zamislijo in izvedbo
končnega izdelka. Za razliko od klasičnih simulacij, ki tečejo samo na
računalniku, imamo tukaj na razpolago celoten pogonski sistem, ki pa je
namesto na poganjano progo mehansko priključen na sistem za aktivno
obremenjevanje. Tako je mogoče nemesto simulacijskega modela v
simulacijsko zanko vključiti elektromehanski sistem, ki ga nameravamo
uporabiti v realni aplikaciji, poganjani mehanizem pa nadomestiti z
aktivnim bremenom, ki ga predstavlja elektromehanski sistem z izvedeno
dinamično emulacijo mehanskega bremena. |
|
Preberite več...
|
|
| |
|
|